Zadnje čase imam občutek, da eni ljudje pač nismo kompatibilni in da se le s težka prenašamo. Morda sem sama v zadnjem času pod velikim stresom in je z mano toliko težje shajati, po drugi strani pa imam občutek, da ne glede na to koliko se trudim biti nekonfliktna, se konfliktom z določenimi ne morem izogniti.
Trenutno sem v obdobju, ko me čaka toliko stvari, pa sedim samo na mestu in gledam kako izgubljam dan za dnem.
Ne morem se sprvait laufat, pa čeprav je ravno od moje dobre telesne pripravljenosti odvisna moja prihodnost; ne morem delat, ker enostavno nisem dovolj zbrana, da bi naredila kaj koristnega; ne pišem diplome, pa čeprav vem do zadnje vejice kako mora biti napisana in navsezadnje niti na dopust še nisem šla, pa čeprav že 14 dni nisem naredila ničesar koristnega, ne zase, ne za druge…
Vem, da v kolikor se po hitrem postopku ne bom spravila skupaj, da bo narobe še več stvari… Ta moja nihanja v razpoloženju ne prenašam niti sama več, kaj šele kdo drug.
Pravzaprav vem kaj si želim… Rada bi bila nekje ob morju, brala knjige in počela vse tiste stvari v dvoje, ki človeka naredijo srečnejšega. Želim si malo miru in prav nič vmešavanja drugih v moje življenje. Ampak ne… spet smo pri tisti kompatibilnosti, kompromisih in konsenzih, ki jih morata dva v življenju sprejemati, če želita ostati skupaj.
Konsenzi gor ali dol, na morej bom šla
.
Vir RSS za komentarje te objave. Naslov URI za povratno sledenje
You must be logged in to post a comment.
19:17
Moja zgodba zadnjih nekaj let. Če ne drugače, enkrat prideš do roba in na konucu sam sebe prisiliš, hote ali nehote, da začneš reševati problem za problemom. In potem gre lahko samo še navzgor.