Moderna družina je trdna in prilagodljiva, takšna v kateri ključno vlogo igra otrok, okrog katerega se pletejo družinske vezi.
In danes je nekaj povsem normalnega, če skupaj živi neporočen par – »na koruzi«. Pa tudi zakonska zveza dandanes ni nobeno potrdilo, da bo par ostal skupaj, prej nasprotno, saj so razpadi vse pogostejši. A vendar se nekateri še vedno poročajo… Ker želijo ustreči tradicionalističnim staršem ali pa da bi ljubljeni osebi dokazali, da jo »zares« ljubijo. Razlogov za poroko je torej več.
Pari, ki ne živijo skupaj, so danes bolj redki, ker je večina ljudi prepričana, da morajo srečanja med ljubljenima osebama skleniti tako, da zaživijo skupaj, v istem domu.
Par – poročen ali neporočen, je brez otroka kot »prazno gnezdo«. Čeprav je dokazano, da so najbolj srečni tisti pari, ki še nimajo otrok ali pa so njihovi otroci že odšli od doma. Vendar imeti otroka je še vedno nekaj zelo zaželenega v vsakem odnosu.
Homoseksualne zveze pa so za večino manjvredne in premalo dostojne, da bi jim dopustili, da bi se poročali. Otrok, ki bo odraščal v takšni zvezi, bi lahko postal »bolnik«, kot sta njuna (istospolna) starša.
Vse več ljudi pa danes živi samih… In dlje, ko nekdo živi sam, višji so njegovi kriteriji pri izbiri ustreznega kandidata ali kandidatke. Nekateri se v samskem življenju počutijo najprej osamljene, a kasneje spoznajo, da takšen »way of life« sploh ni slab in da jim pravzaprav nič ne manjka. Tisti, ki živi sam, lahko tudi sam odloča o svoji sedanjosti in prihodnosti, kar pa je tudi bistvo današnje družbe, mar ne?!
Družbene norme od nas zahtevajo, da se prilagajmo tradicionalističnim načelom in peščica tistih, ki se odločijo živeti »po svoje«, postanejo »izobčenci«. Pa veste zakaj?! Zato, ker si ne upamo priznati, da si tudi mi želimo živeti »po njihovo«.