Vsaka beseda je odveč, trenutno se najdem v sledečem besedilu Glorie Gaynor: I Will Survive

First I was afraid I was petrified
Kept thinking I could never live
without you by my side
But I spent so many nights
thinking how you did me wrong
I grew strong
I learned how to carry on
and so you’re back
from outer space
I just walked in to find you here
with that sad look upon your face
I should have changed my stupid lock
I should have made you leave your key
If I had known for just one second
you’d be back to bother me

Go on now go walk out the door
just turn around now
’cause you’re not welcome anymore
weren’t you the one who tried to hurt me with goodbye
you think I’d crumble
you think I’d lay down and die
Oh no, not I
I will survive
as long as i know how to love
I know I will stay alive
I’ve got all my life to live
I’ve got all my love to give
and I’ll survive
I will survive

It took all the strength I had
not to fall apart
kept trying hard to mend
the pieces of my broken heart
and I spent oh so many nights
just feeling sorry for myself
I used to cry
Now I hold my head up high
and you see me
somebody new
I’m not that chained up little person
still in love with you
and so you felt like dropping in
and just expect me to be free
now I’m saving all my loving
for someone who’s loving me

Po kratkem dopustu, za katerega vam ne izdam kje sem ga preživela, sem se zopet vrnila v vročo Ljubljano. Možgani na off in polnjenje baterij, so mi dali nov zagon in novo energijo, da začnem od začetka…

Mesec, ki je pred mano bo tako fizično kot psihično zelo naporen, kajti lahko bi rekla, da končno vem kaj hočem in to bi rada izpeljala. Vas zanima kaj??? Ne, ne… še ne povem. Vse ob svojem času.

Najbolj pa mi je všeč, da sem končno spoznala, da nisem več 20-letna frklja, ki bi se ukvarjala z razmišljanjem drugih in jokala, ker nekomu nisem všeč, ker nekomu ne ustreza moj način razmišljanja… Sedaj mi je za to popolnoma vseeno, kajti svoje življenje bom kreirala sama!

Končno spet prihajajo na površje moja borbenost, ponos in veselje do življenja. Pa veste kaj, saj sem si sama kriva, da je vse bilo kot je bilo, ker sem tako dovolila ali pa se nisem potrudila, da bi bilo drugače. Pa ne bom samo jamrala, ker mi je pravzaprav lepo in se v svoji koži dobro počutim .

No, razprodaje so se začele in kot sem vam povedala že prejšnjič, sem se le-teh tudi “lotila” in to prvi dan .

Za vse tiste, ki jih boste še obiskali vam povem, da na meji ni bilo posebne gužve, kot tudi ne v trgovinah. Splača se kupovati športna oblačila in razne firme kot so Navigare, TBS, Helly Hansen,… saj so te stvari občutno znižane (od 30 - 70%), kar pa se pri visokih številkah teh oblačil dobro pozna. Pa tudi izbira športnih oblačil je tam neprimerno večja kot pri nas .

No, jaz sem dobila eno full fino adidasovo trenirko, pa še par zanimivih stvari.

Aja, še to, tiste ki imate namen kupovat “poceni” poletna oblačilca (majice, tunike, krila,…), potem vam priporočam, da se lotite naših trgovin, saj je zagotovo večja izbira kot v Trstu.

Torej, tja po športno, sem po vse ostalo .

Pozdravljeni!

Vem, da vas kar nekaj matra firbec, kdaj bomo spet šli v Italijo na razprodaje…

Torej, shopping v Italiji se začne jutri (7. 7. 2007). Seveda govorim za Trst, saj Italijani ne začnejo z razprodajami istočasno povsod.

Jaz bom tam… in komaj čakam . Pa vi?

Po enem neuspešnem letenju, ki ga je preprečilo slabo vreme, se je tokrat končno zgodilo… Šli smo letet .

Začelo se je z manj prijetnimi stvarmi, kot je recimo vstajanje malo po sedmi uri in to v SOBOTO, saj nas je malček pred deseto čakal pripravljen avion na mariborskem športnem letališču. Pot od Ljubljane do Maribora pa ni kratka, pa niti dolga ne, ampak jaz zjutraj delujem bolj počasi, pa tudi moj dragi ni dosti boljši (hitrejši)… .

Sva pa le prispela točna kot urca in naša avantura se je lahko začela… Jaz sem hotela biti prva, saj sem že 1x izvisela, pa nisem želela, da bi se zgodba ponovila. Jebiga, sem bla pač sebična .

No, pa smo vzleteli… Bila je super vidljivost, malenkost vroče, na trenutke adrenalinsko in za nekaj trenutkov tudi “mačkasto” (vsaj meni). Ampak v eni besedi… (bilo je) SUPER!

Vsekakor se bom še srečala z “Virusom”. Obvezno. No pač, če me bo pilot Tim še vzel kdaj s sabo pod nebo .

Za konec lahko rečem le hvala Tim, vi pa uživajte v pogledu na to lepo slovensko pokrajino .