Po 12-ih urah spanja sem sveža kot rožica . Pa saj sem vam rekla, da so me prazniki čisto polenili ali pa sem zabredla v zimsko spanje?! Kdo bi vedel, če niti jaz ne .

Danes proti večeru dobiva obisk, zato bom prvi del dneva posvetila pospravljanju stanovanja. Glede na to, da imam zadnje dni časa na pretek, bi to lahko storila že dan ali dva nazaj, ampak ne, raje pustim vse za zadnjih par ur, kot da bi želela sama sebe preizkusiti kaj vse zmorem. Imam pa vsaj sestavljen jedilnik in napisan seznam stvari, ki še manjkajo za pripravo okusne večerjice.

Ko pa smo ravno pri pospravljanju, pa vam zaupam, da sem taka kot moja mama… Ko sem živčna in se nimam kam dati oziroma natačneje rečeno “ne vem kam sama s sabo”, takrat se lotim temeljitega drgnjenja vsega, kar mi pride pod roke. Toda na srečo imam še nekaj rezervnih hobijev v takem primeru… spanje, branje časopisov ali surfanje po netu . Seveda pa tako eni kot drugi pridejo prav tudi takrat, ko sem povsem mirna.

Zanimivo pa je to, da se pospravljanja vedno lotimo, ko pričakujemo obiske. Tudi, če govorim s kakšno kolegico, vedno pove, da pospravlja, ker dobi obiske. Celo, ko grem domov k staršem, vedno pospravljajo… In zakaj je tako?! Zakaj je za nas dobro malce razmetano stanovanje, čez stol obešena kakšna cunja, nepomita posoda, ki je ostala od kosila, … za goste pa mora biti vse šik?! No, na ta način jim izkažemo neko spoštovanje ali pa pokažemo, da smo se pripravili na njih in navsezadnje… mi, sami, se bolje počutimo, če na kavču ne srečajo našega modrca, ker je bila omara tako zelooo daleč in ga prejšnji večer nismo pospravili .

Pa kakor koli… obiski gor ali dol, v razmetanem (roko na srce) niti jaz ne bi mogla živeti. Vsaj ne dolgo… Najbrž sem se tega nalezla od moje mame in moj moški od svoje, tako da “bomba” le redko pade v najino gnezdece .